Potres je pretresel tudi nekaj fajlov v računalniku in na plano prinesel junijski filmček, ki nosi predvsem tole sporočilo: Včasih je enostavno treba skrbi vreči v prepad, si natakniti rolerje in si zapeti HAKUNA MATATA. Ker če boste lahko stvari spremenili, skrbeti sploh ni treba. Če pa se stvari ne da spremeniti, je vsakršno skrbenje izguba energije, časa in veselja ;-)
30. september 2012
DAN VARNOSTI . . . ali gremo se šolo v soboto
V soboto, 29.9.2012, so se prav vse družine 2.a razreda naše šole odpovedale dopoldanskemu nabiranju gob, plezanju po drevesih, opazovanju pajkov, brskanju po knjigarnah, sprehodom po morski obali (in še marsičemu), da so lahko njihovi drugošolci prišli v šolo. Da, prav vseh 25 se nas je zbralo v razredu in prisluhnilo zgodbi.
Kmalu pa nas je zmotil potres in še dobro, da smo skozi ježkove modrosti natančno ponovili, kako v takem primeru ravnamo. Vrgli smo se pod klopi, samo nekateri so pozabili zapreti oči :)
Ko je tresenje ponehalo, smo se zbrali v kolono ob notranji steni.
In hitro stran od šolske zgradbe!
Na igrišču smo se zbrali in preverili, ali smo vsi živi in zdravi.
Veselje nad srečnim koncem je bilo nepopisno!
Še sestanek z ravnateljico - danes je bilo vse skupaj vaja, lahko pa že prav kmalu to doživimo zares in takrat bomo pripravljeni na to.
V razredu smo po malici nadaljevali s kvizom Zemlja se trese.
Čakalo nas je 18 težkih vprašanj in napeli smo možgančke.
Več glav več ve, zato smo delali v skupinah.
Takole je izgledalo veselje ob osvojenih točkah (žalosti in kujanja pod klopjo ob neosvojenih pa raje ne pokažemo ;) :
Skupine so si bile v rezultatih različne, zmagovalci pa smo bili vsi, saj smo si pridobili znanje, ki nam lahko reši življenje!
Za konec delovne sobote pa še sladkorček na tortici: kužki, ki jih seveda obožujemo!!!
Predstavili so se nam reševalni psi s svojimi vodniki.
Poučili so nas o njihovem delu in nam pokazali, kaj kosmatinci vse znajo.
Psička Kali je bila čudovita in ni ga bilo skrivališča, da ga ne bi našla.
Svojo vodnico je tale štirinožni reševalec priklical z laježem, ko je odkril iskano.
In v razredu nam ni bilo težko teh krasnih živali iz svojih glavic prestaviti na papir.
Če verjamete ali ne, nekateri od nas so kar težko zapustili razred in odšli domov.
Sobota, petek ali svetek, če je dan zanimiv, je šola tudi v soboto prav kul :D
25. september 2012
15. september 2012
ŠE NEKAJ UTRINKOV S TABORA
Na nočnem potepanju smo srečali divjega zajca, ki se nas sploh ni bal. Žal je bilo premalo svetlobe, da bi fotoaparat izostril sliko.
Nikomu niti na misel ni padlo, da bi se približal mreži, saj je petelin že na daleč izgledal kot huda ura.
Premočeni, toda ne od dežja. Nogomet je kriv!
Voda, ki je nismo spustili iz telesa med tekanjem po igrišču, nas je zapustila med plezanjem .... Vsa, do zadnje kaplje!
Dež je lahko najlepša stvar na svetu. Če imaš na sebi pelerino in škornje :)
Knjige so naše prijateljice.
Na pol suha struga reke Kolpe, po kateri smo še večer prej tekali, je bila po divji noči vsaj meter pod vodo.
Tudi pelerina zna človeku pošteno zagreniti življenje :D
Pogled v napovednik, ki si ga je za Pokaži, kaj znaš sestavil naš razredni napovedovalec Ruj. Pa ga razumi, če moreš!
Prav vsi v razredu smo priplezali na vrh in se znašli 8 metrov nad tlemi. Hura!
3. DAN
Tokrat nam je uspelo spati do 7h :) Po zajtrku pa je sledilo pospravljanje sob in pakiranje .... Spet precejšen zalogaj za sedemletnika, toda uspelo nam je!
Sledila je priprava na pohod do slapu Nežica. Dež se je utrudil in šel spat, mi pa smo se zaradi mokrega terena morali spraviti v topla oblačila in močne čevlje. Zaradi nežnosti nekaterih obuval so prišli na pomoč škornji, ki jih v tem domu res ne manjka.
Čeprav smo bili skupaj 24 ur na dan, tem za klepet nikoli ni zmanjkalo :D
Prifarski jarak, v katerem smo 2 dni nazaj bredli in iskali živalice, je po včerajšnji povodnji spet upadel, tako da smo eden po eden ubirali ozke poti ob njem.
Krava vodnica nas je sumničavo opazovala izza grmičevja ....
Ozki leseni mostički so tudi nekaj, kar človeka ne more ne-razveseliti ...
Kljub mokroti vse naokrog je bila narava pravljično lepa.
In tako smo imeli tudi v Sloveniji priliko spoznati "deževni" gozd ;-)
Lehnjak je super zanimiv in lep kamen, zato smo jih kar nekaj odnesli domov, da izpopolnimo svoje zbirke zakladov.
Prifarski jarak z malimi brzicami je bilo treba nekam spraviti. Da ga ne bomo nikoli pozabili.
Izvir čiste in poživljajoče studenčnice, ki zdravi celo slepoto.
Mlin, ki ga tudi strašni Turki v skriti soteski niso našli in porušili, stoji na otočku, saj ga voda obliva z obeh strani.
In čudoviti psički, ki bi ju najraje vzeli s seboj. Igriva Aska, pasme border collie, ki gospodarjem pomaga čuvati ovce, in lovski pes Ada, ki je preživela napad medvedke.
Že smo prispeli k polnilnici vode Costella, ki stoji pod mogočnim kamnolomom. Na en dva tri je bilo treba čez cesto.
Psički so komaj uspeli zadržati doma, muc Muri pa jo je pobrisal za nami.
Treba je bilo napolniti želodčke z dobrotami iz nahrbtnika, delavci Costelle pa so nam prinesli okusni ledeni čaj.
Nesreča z jogurtom je bila za Murija velika sreča. Z veseljem je vse polizal in pospravil tudi kruh. Občutek imamo, da smo se mu močno priljubili :)
Hopla čez cesto in naprej do slapu Nežica. Žalostna zgodba deklice Nežice nas je hudo pretresla.
Prelep slap, kjer je voda iz zemeljskih globin na plano prinesla volovski jarem, prepleten z dekličinimi lasmi.
Tudi tale čudni kozji stric je postal, da si nas ogleda.
Spet smo zavili k naši cerkvici z zvončkom želja, tokrat iz druge smeri.
Za cerkvico smo zagledali najbolj zeleno in najmehkejše pokopališče na svetu. Čudovit kraj.
Ogledali smo si grob nesrečne Nežike.
Močeradu pa se nismo zdeli prav nič zanimivi, raje se je skril v luknjo.
Navzdol je šlo hitro.
Takole pa se s polnimi želodčki že spravljamo na avtobus.
In vožnja je bila ravno prav dolga, da smo se vmes še majčkeno naspali, saj je bilo v preteklih dneh res malo časa za počitek.
Kaj naj rečemo za konec?
Radi smo se odpravili po svoje, radi smo raziskovali, opazovali, se igrali, plezali .... in radi radi smo spet odšli domov. Na noter mnogo večji kot pred 3 dnevi. Bravo mi :)
Naročite se na:
Objave (Atom)